Dobrota ni vedno sirota



DOBROTA NI VEDNO SIROTA 

 

 

Tomaž je imel vse, družino, topel dom in zdravje. A nekega dne se je njegovo življenje spremenilo. Ženo in dva sinova je izgubil v prometni nesreči. Postal je depresiven, izgubil je službo in posledično tudi hišo, v kateri so nekoč živeli z njegovimi ljubljenimi. Tako je ostal sam, sam v svetu sivih ulic. 

 

Ko sem ga zagledal, mi je po licu stekla težka solza. Sedel je pod streho zapuščene stavbe, medtem ko je okoli njega divjala snežna nevihta. Pogled je imel mračen in otožen, suho telo  mu je drgetalo od mraza. Vedel sem, da v sebi nosi težko zgodbo. Prav nihče si po mojem mnenju ne zasluži takšnega življenja, zato sem se odločil, da mu pomagam. Odpeljal sem se domov, poiskal tople odeje in skuhal topel obrok. Ob misli na njegov utrujen pogled sem se začel zavedati, da v takšnem stanju ne bo mogel dolgo zdržati, zato sem pohitel in kmalu bil spet za volanom.  

 

Ogovoril sem ga, a iz njegovih ust so le stežka prišle besede. Ob zvoku svojega glasu je še sam izgledal začuden. Podal sem mu odeje, obrok in nekaj denarja, tako njegov obraz ni bil več mračen, v očeh se mu je nasmehnila iskrica. Dolgo sva se pogovarjala, ni se mogel dovolj zahvaliti. V srcu mi je postalo toplo in začutil sem zadovoljstvo, kakršnega prej še nisem.  

 

Pred prijaznim gospodom, ki mi je pomagal v trenutku, ko sem mislil, da je z menoj konec, od ženine smrti nisem spregovoril besede. Po dnevu, ko je prišel on, pa sem po dolgem času začel spet razmišljati, da tako ne morem več živeti. Z nekaj bankovci, ki sem jih imel, sem si kupil oblačila in začel iskati službo. Vedel sem, da ne smem imeti prevelikih pričakovanj, vsak začetek je namreč težak.  

 

Pogosto sva se srečala, a zdaj ne več na ulici, temveč na pivu v lokalnem baru. Ni si bil več podoben, postal je moški s ciljem in nasmehom na obrazu, a še pomembneje, postal je moj dober prijatelj, kakršnega prej nisem imel. Za vedno bova nazdravljala dnevu, ko sva se prvič spoznala, saj se takšne zgodbe ne pišejo pogosto. 

 



 

 

 


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

RESNICA IN LAŽ

Slika
  RES N ICA IN LAŽ     Na obrobju mesta sta živela brata Andrej in Anže, vsak od njiju je imel svojo mesnico.     Andrej je bil po vasi poznan kot izjemno prijazen in dober človek, ki je bil vedno pripravljen pomagat ostalim. Bil je zelo zadržan in tih človek, zato veliko ljudi ni poznalo njegove mesnice. Za razliko od Andreja pa je bil Anže poznan kot posloven človek, ki je ljudi znal prepričat s svojimi besedami, po mnenju nekaterih pa je bil slepar.    Nekega dne so v mesnico dostavili meso, samo malo kasneje pa so mesarja opozorili, da je meso pokvarjeno in naj ga umakneta iz prodaje. Andrej je takoj po opozorilu meso umaknil iz prodaje, saj je vedel, da je pokvarjeno meso za ljudi lahko strupeno. Anže pa denarja, ki ga je plačal za meso, ni želel izgubiti, zato mesa ni umaknil, ampak ga dal v akcijo, da bi ga ljudje še hitreje pokupili. Kljub njegovi zvijači, so ljudje ugotovili, da je meso pokvarjeno in Anžeta so prijavili na inšpekcijo. Inšpekciji se je dejanje zdelo ne zaslišan
Preberite več

Novela o dobroti

Slika
  Še so bili časi , ko je veljal nenapisan zakon , da je dobrota sirota , torej čas grških bogov . Kadar se je človek žrtvoval za nekaj dobrega , jo je n ekako vedno skupil .     A vendar si Kalid ni mogel pomagati , da bi prenehal s pomočjo drugim , kljub temu da je vsakič izgubil več . Tako je zapravil skoraj vse svoje premoženje za ceno zadovoljne glave , a vedno slabšega življenja . Nekega dne se je sprehajal po ulicah rodnega mesta , ko je s kotičkom očesa opazil slabotnega reveža , ki že nekaj dni ni jedel . Brez pomisleka mu je želel pomagati , a potem bi še sam najverjeteje postal lakote prijatelj . Na sebi je imel le še prelepo stekleno frnikulo , ki jo je podedoval od očeta in sklenil jo je zamenjati za nekaj hrane v pomoč revežu . Odpravil se je do bližnje stojnice s hrano , da bi nakupil nekaj suhega sadja in par kosov kruha . Izplačal je s frnikulo , ki pa se je iz trgovčeve roke nerodno skotali
Preberite več

Novela o Abudalahu Hajdarju Muradifu

Slika
                                                  Novela o Abudalahu Hajdarju Muradifu         Nekega temnega večera je v oddaljeno a A friško vas Radžalokomara, ki leži v osrčju temnega gozda v Kongu, prišel mladi islamski popotnik Abudalah Hajadar Muradif. Abudalah je imel komaj 19 let, ko je bil prisiljen zbežati iz Turčije. V Turčiji je bil e den na izmed največjih preprodajalcev drog in posel ter in teritorij ZDA sta se mu ves čas večala , dokler ni onečastil včeraj generala turške vojske . T t urški general mu je zameril in ga izgnal iz Turčije ter postavil nagrado na njegovo glavo, kljub temu je mlademu Abudalahu uspelo uspešno pobegnil , ter je po mesecih tavanja priletel na  ne slutečo vas Radžalokomara.        Abudalaha Hajadarja Muradifa je prva opazila razvajena hč i er poglavarja Matunge. I i me je bilo Aburita in veljala je legenda, da se vsak, ki jo uzre , zaljubi vanjo, vendar mladi Abudalah je svoj e cilje postavlja l jo pred ljubezen, tako je pridobil A
Preberite več